Elektronska konfiguracija

Konfiguracija elektronov je zapisana tako, da se vsi elektroni atoma ali iona nahajajo v njihovih orbitalah ali energijskih podravneh.

Spomnimo se, da obstaja 7 energijskih ravni: 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7. Vsaka od njih ima po vrsti do 4 energijske podravni, imenovane s, p, d in f.

Tako raven 1 vsebuje samo podravnjo s; raven 2 vsebuje syp podravni; raven 3 vsebuje podravni s, p in d; in ravni 4 do 7 vsebujejo podravni s, p, d in f.

Konfiguracija elektronov

O konfiguracija elektronov elementov označuje način, kako so elektroni urejeni na različnih energijskih ravneh, kar imenujemo orbite, ali preprosto sproži način, na katerega so elektroni razporejeni okoli jedra njihovega atoma.

Za izračun porazdelitve elektronov na različnih energijskih ravneh konfiguracija elektronov vzame kvantna števila kot referenco ali jih preprosto uporabi za porazdelitev. Te številke nam omogočajo, da opišemo energijske ravni elektronov ali posameznega elektrona, opisujejo tudi obliko orbital, ki jih zazna pri porazdelitvi elektronov v prostoru.

Tabela konfiguracije elementov

Najbolj obravnavani elementi!

Konfiguracija Electron, imenovana tudi Porazdelitev elektronov Is periodično prilagajanjepostane način, kako se elektroni uspejo strukturirati, organizirati in komunicirati znotraj atoma po modelu elektronskih lupin, kjer so vse valovne funkcije sistema izražene v obliki atoma.

Zahvaljujoč elektronski konfiguraciji je mogoče ugotoviti lastnosti kombinacije iz kemijske točke atomov, zahvaljujoč temu je znano mesto, ki mu ustreza v periodnem sistemu. Ta konfiguracija označuje vrstni red vsakega elektrona na različnih energijskih ravneh, to je v orbitah, ali preprosto prikazuje njihovo porazdelitev okoli jedra atoma.

Zakaj je konfiguracija elektronov pomembna?

Konfiguracija elektrona sama po sebi pokaže položaj, ki ga vsak elektron zaseda v jedrski ovojnici, s čimer identificira energijsko raven, v kateri je, in vrsto orbite. The konfiguracija elektronov Odvisno je od vrste kemičnega elementa, ki ga želite preučiti.

Dlje kot je elektron od jedra, višja bo ta energijska raven. Ko so elektroni na isti energijski ravni, se ta raven imenuje energijske orbitale. Elektronsko konfiguracijo vseh elementov lahko preverite s tabelo, ki se prikaže nad tem izobraževalnim besedilom.

Elektronska konfiguracija elementov uporablja tudi atomsko številko elementa, ki jo dobimo s periodnim sistemom. Da bi podrobno preučili to dragoceno temo, je treba vedeti, kaj je elektron.

Ta identifikacija se izvede zahvaljujoč štirim kvantnim številkam, ki jih ima vsak elektron, in sicer:

• magnetno kvantno število: prikazuje orientacijo orbitale, v kateri se nahaja elektron.
• glavno kvantno število: to je energijski nivo, na katerem se nahaja elektron.
• Spin kvantno število: se nanaša na vrtenje elektrona.
• Azimutalno ali sekundarno kvantno število: to je orbita, v kateri se nahaja elektron.

Cilji elektronske konfiguracije.

Glavni namen elektronske konfiguracije je razjasniti vrstni red in energijsko porazdelitev atomov, zlasti porazdelitev vsake energetske ravni in podnivoja.

Vrste elektronske konfiguracije.

• Privzeta konfiguracija.  Ta elektronska konfiguracija je dosežena zahvaljujoč tabeli diagonal, tukaj so orbitale zapolnjene, kot se pojavijo, in vedno sledijo diagonalom tabele, vedno se začnejo z 1.
• Razširjena konfiguracija. Zahvaljujoč tej konfiguraciji je vsak od elektronov atoma predstavljen s puščicami, ki predstavljajo vrtenje vsakega. V tem primeru se polnjenje izvede ob upoštevanju Hundovega pravila največje multipličnosti in Paulijevega izključitvenega načela.
• zgoščena konfiguracija. Vse ravni, ki postanejo polne v standardni konfiguraciji, so predstavljene z žlahtnim plinom, kjer obstaja ujemanje med atomsko številko plina in številom elektronov, ki so zapolnili končno raven. Ti žlahtni plini so: He, Ar, Ne, Kr, Rn in Xe.
• Pol-razširjena konfiguracija. Je mešanica med razširjeno in zgoščeno konfiguracijo. V njej so predstavljeni le elektroni zadnje energetske ravni.

Ključne točke za pisanje elektronske konfiguracije atoma.

• Vedeti morate, koliko elektronov ima atom, za to morate vedeti le njegovo atomsko število, saj je to enako številu elektronov.
• Postavite elektrone na vsako energijsko raven, začenši z najbližjo.
• Upoštevajte največjo zmogljivost vsake ravni.

Koraki za pridobitev elektronske konfiguracije elementa

Prva stvar, ki jo je treba vedeti, je atomsko število elementa, ki ga preučujemo, ki je predstavljena z veliko črko Z. To število lahko najdemo v periodnem sistemu, ki ustreza skupnemu številu protonov, ki jih ima vsak atom omenjenega elementa. .

V tem primeru je atomsko število v periodnem sistemu vedno navedeno v zgornjem desnem polju, na primer v primeru vodika bo to število 1, ki ga opazimo v zgornjem delu tega polja, medtem ko je njegova atomska teža ali masico številka, je tista, ki je zaprta v zgornjem delu, vendar na levi strani.

Uporaba tega atomskega števila povzroči, da se njegova konfiguracija določi z uporabo kvantnih števil in ustrezne porazdelitve elektronov v orbiti

Tukaj je nekaj primerov konfiguracije elementov.

• Vodik, njegovo atomsko število je 1, tj. Z=1, torej Z=1:1s^a .
• Kalij, njegovo atomsko število je 19, torej Z=19: 1s^{izmed njih}2s^{izmed njih}2P⁶3s^{izmed njih}3p⁶4s^{izmed njih}3d^deset4p^a.

Diseminacija elektronov.

Ustreza porazdelitvi vsakega od elektronov v orbitalah in podravneh atoma. Tukaj elektronsko konfiguracijo teh elementov ureja Moellerjev diagram.

Za določitev porazdelitve elektronov vsakega elementa je treba diagonalno pisati le oznake, začenši od zgoraj navzdol in od desne proti levi.

Razvrstitev elementov glede na konfiguracijo elektronov.

Vsi kemični elementi so razvrščeni v štiri skupine, in sicer:

• žlahtni plini. Svojo elektronsko orbito so zaključili z osmimi elektroni, če ne štejemo He, ki ima dva elektrona.
• prehodni elementi. Zadnji dve orbiti sta nepopolni.
• Notranji prehodni elementi. Ti imajo svoje zadnje tri orbite nepopolne.
• reprezentativni element. Ti imajo nepopolno zunanjo orbito.

Delo z elementi in spojinami

Zahvaljujoč elektronski konfiguraciji elementov je mogoče vedeti število elektronov, ki jih imajo atomi v svojih orbitah, kar postane zelo uporabno pri gradnji ionskih, kovalentnih vezi in poznavanju valenčnih elektronov, ta zadnji ustreza številu elektronov. da ima atom določenega elementa v svoji zadnji orbiti ali lupini.

Desnost elementov

Vsa snov ima maso in prostornino, vendar masa različnih snovi zavzema različne prostornine.